Zaščitite svojo zasebnost na spletu!

Kaj pravi  Google?

Ste že poguglali svoje ime in priimek? Leta 2014 je Sodišče EU odločilo, da imamo evropski državljani pravico do izbrisa starih in nepomembnih informacij iz spletnega iskalnika Google oz. imamo pravico do pozabe. Vendar ne boste mogli zahtevati izbris Google zadetkov vsepovprek, uradno lahko zahtevate izbris določenih osebnih podatkov, ki so neprimerni, neustrezni (oz. ne več ustrezni), pretirani glede na razloge, iz katerih so bili obdelani in pretečen čas. Google je pripravil poseben spletni obrazec, s katerim lahko evropski državljani zahtevajo izbris nekaterih osebnih podatkov, ki jih o njih zbere iskalnik.

Povezava do obrazca Search removal request under European Data Protection law

Ob prijavi je potrebno navesti:

• ime, priimek, kontaktni e-mail naslov,
• katere povezave (URL naslove)  želite izbrisati in zakaj. Za vsako povezavo, ki se pojavi med zadetki,  je potrebno utemeljiti, zakaj je neprimerna,
• priložiti digitalno kopijo osebnega dokumenta (scan osebne izkaznice ali vozniškega dovoljenja),
•  obrazec je potrebno tudi elektronsko podpisati. Prošnje bo osebno preveril nekdo pri Googlu in ne bodo obravnavane avtomatično.

Facebook objave samo za prijatelje

Ni potrebe, da so vaši statusi, fotografije in video posnetki na Facebooku vidni najširši množici. Močno priporočamo, da omejite vidnost samo na Prijatelje, saj bodo drugače vsi, tudi tisti, ki sploh nimajo Facebook profila, videli vse vaše objave.  V zavihku Nastavitve – Zasebnost izberite možnost Prijatelji, kar pomeni, da bodo vse prihodnje objave vidne samo  Facebook prijateljem, lahko pa nastavite vidnost za vsako posamezno objavo.

Katere aplikacije dostopajo do vaših podatkov?

Vzemite si 2 minutki časa in preverite, katerim aplikacijam dovoljujete dostop do svojih podatkov. Čisto možno, da boste presenečeni, koliko aplikacij se je nabralo na vašem Facebook, Twitter, LinkedIn računu. Čeprav jih že nekaj časa ne uporabljate, le-te še vedno lahko dostopajo do vaših podatkov.

http://mypermissions.org/

Močno geslo ni več dovolj

Če je vaše geslo dolgo 8 znakov in blazno zakomplicirano, je to zelo pohvalno. A žal še vedno lahko nasedete na phishing prevaro in spletnemu goljufu na pladnju predate svoje skrbno izbrano geslo. Svetujemo, da vseeno aktivirate 2-faktorsko avtentikacijo, kjer je le možno, vsekakor pa za uporabniške račune, kjer se nahaja zelo veliko vaših podatkov, npr. Facebook, Google ali PayPal. Ko aktivirate 2-faktorsko avtentikacijo, boste pri prijavi v račun prejeli na telefon še dodatno, enkratno kodo ali pa boste dodatno kodo generirali z aplikacijo na pametnem telefonu. To bistveno zmanjša možnost zlorabe, saj če vam nekdo ukrade geslo, se vseeno ne bo mogel prijaviti v vaš račun. Postopek je enostaven, navodila so tu:

• Google račun
• Hotmail oz. Outlook
• Facebook
• Twitter
• PayPal
• Dropbox

Ne delite svojih intimnih fotografij in posnetkov!

Če smo pred leti na tujih novičarskih portalih brali o povsem novi obliki spletnega kriminala, so se v mrežo spletnih goljufov kmalu ujeli tudi Slovenci.  Na SI-CERT smo prve prijave uporabnikov prejeli že maja 2015,  do danes pa se je po pomoč obrnilo že 100 Slovencev, ki so postali žrtve izsiljevanja z intimnimi posnetki in fotografijami. Zaradi zelo občutljive teme, jih verjetno velika večina ne prosi za pomoč, zato so številke lahko še mnogo višje.

Predstavljajte si, da vas na Facebook doda privlačna neznanka. Po začetnem klepetu vas povabi na Skype in ko prižgete kamero, je na drugi strani skoraj naga. Povabi vas, da še vi odvržete oblačila. In seveda obljubi, da bo to vajina mala skrivnost. Kmalu za tem, ko prejme vaš posnetek ali fotografije, grozi z njegovo objavo, če ne boste nakazali denarja. Finančne zahteve so v vseh obravnavanih primerih dokaj visoke, tudi več tisoč evrov. Izsiljevalci ustvarjajo izjemno velik psihični pritisk na žrtev, grozijo z organi pregona, FBI, tožbami zaradi posredovanja pornografije, predvsem pa grozijo, da bodo posnetek razposlali vsem prijateljem, družini, nadrejenim. Izsiljevalci svoje grožnje tudi uresničijo ter posnetke in fotografije objavijo na YouTube kanalu in na Facebook straneh, žrtev pa o tem obvestijo, z namenom stopnjevanja pritiska in nadaljnjega izsiljevanja.

Za izzivalnimi profilnimi fotografijami se skrivajo organizirane kriminalne združbe, njihov edini cilj pa je prepričati sogovornike, da se slečejo pred spletno kamero ali pa sami pošljejo svoje gole fotografije.

Žrtve izsiljevanja so plačila nakazovala prek sistema Western Union, denar pa je romal na Slonokoščeno obalo. Upanja na uspešen pregon tovrstnega kriminala praktično ni, saj naši organi pregona nimajo v afriških državah nobenega vpliva. Zato žrtvam svetujemo, naj nemudoma in v celoti prekinejo vso komunikacijo z izsiljevalci.

Nikakor ne nakazujte denarja in ne nasedajte obljubam, da bodo po plačilu sporne posnetke izbrisali. Nasprotno, izsiljevalci bodo zahtevali vedno večje zneske.

V primeru, da bodo posnetke javno objavili na internetu, se lahko obrnite na cert@cert.si za pomoč pri odstranjevanju teh vsebin.

Na koncu se ponovno izkaže, da za spletno varnost največ lahkostroimo uporabniki sami.  Zato ne sprejemajte prošenj za prijateljstvo od neznancev, ne zapletajte se v komunikacijo z njimi, vsekakor pa nikoli  ne sodelujete v izmenjavi intimnih fotografij z neznanci.