Svetovni dan backupa: Kaj pa če jutri izgubiš vse podatke?

Varnostne kopije? Ah, kdo pa ima čas za to! Dokler gre vse gladko, se nam zdijo nepotrebne. Toda, kaj pa če gre kaj narobe? Naprava se lahko pokvari, telefon lahko izgubimo ali pa nam ga ukradejo. Takrat panično iščemo rešitve in se jezimo nase, ker nismo že prej naredili varnostne kopije.

Premislite: je izdelava backupa res takšna potrata časa? Raje se vprašajte: “Kaj pa če se eden izmed zgoraj naštetih scenarijev zgodi ravno meni?”

Zakaj je varnostno kopiranje nujno?

Računalniki in telefoni niso neuničljivi – trdi diski odpovejo, telefoni padejo v vodo, datoteke postanejo nedostopne zaradi virusov ali pa preprosto pomotoma nekaj izbrišemo. Varnostna kopija je edini način, da se izognete paniki in dragim poskusom reševanja podatkov.

Najpogostejši scenariji izgube podatkov:

• Okvara trdega diska – še posebej pri starejših napravah se to zgodi brez opozorila.
• Izguba ali kraja naprave – izgubljeni telefon pomeni tudi izgubo vseh shranjenih podatkov.
• Napad z izsiljevalskim virusom– šifrirani podatki so brez backupa praktično neuporabni.
• Pomotoma izbrisane datoteke – en napačen klik in pomemben dokument je za vedno izgubljen. Tudi tista leto dni nastajajoča diplomska naloga.

Kako hitro in enostavno narediti backup?

Če mislite, da je izdelava varnostne kopije zamudna, pomislite, koliko časa bi porabili za obnovitev izgubljenih podatkov! Tukaj je preprost postopek:

1. Najboljše je pravilo 3-2-1: 
   – 3 kopije podatkov – ena glavna in dve varnostni kopiji. 
   – 2 različni lokaciji – na primer računalnik in zunanji disk ali oblak. 
   – 1 kopija izven vašega doma/pisarne – če pride do požara, poplave ali kraje, vam to lahko reši podatke.

2. Uporabite oblak ali zunanji disk:
   – Zunanji disk: Ta omogoča hitro shranjevanje velikih količin podatkov, ki jih enostavno kopiramo z računalnika.
   – Oblak: Google Drive, Google Photos, OneDrive, Dropbox – idealni za samodejno varnostno kopiranje.

3. Redno preverjajte in osvežujte varnostne kopije:
Backup ni enkratno opravilo – ponavljajte ga vsaj enkrat mesečno oz. po potrebi. Če na primer pišete seminarsko ali zaključno delo, naredite backup datoteke ob vsaki posodobitvi vsebine. Redno preverjajte, ali so kopije posodobljene in dostopne.

Kaj je nujno shraniti?

• Dokumenti, diplomske naloge, projekti – da se izognete izgubi več mesecev dela.
• Fotografije in videoposnetki – da ne boste za vedno izgubili spominov in v objektiv ujetih trenutkov.
• Gesla in nadomestne kode – brez njih lahko izgubite dostop do pomembnih računov. Na varno mesto shranite nadomestne kode za stortive, kjer imate vključeno 2FA.
• Pomembni e-poštni arhivi in poslovni podatki – posebej nelagodno bi bilo, če bi izgubili službene dokumente.

Kako pa je s profili na družbenih omrežjih?

Vedno več posameznikom družbena omrežja predstavljajo posel. Izguba profila ali strani pa lahko pomeni hud finančni udarec. Predstavljajte si, da leta objavljate, pišete zgodbo, nato pa ostanete brez vseh objav. 

Poglejte, kako naredite backup profila na Facebooku in na Instagramu.

Ne pozabite pa shraniti tudi nadomestnih kod za vse storitve, kjer uporabljate 2FA (dvofaktorsko avtentiakcijo). Če namreč izgubite napravo, na katero sicer prejemate varnostne kode, ne boste mogli dostopati do profilov.

Čeprav se varnostna kopija zdi nepotrebna, dokler je ne potrebujete, je bolje, da jo imate, kot da jo objokujete. Namesto da tvegate izgubo pomembnih podatkov, si vzemite 10 minut in poskrbite za backup. Gotovo si boste hvaležni.