Za večjo varnost na spletu

7. februarja v številnih evropskih državah obeležujemo mednarodni dogodek Dan varne rabe interneta, ki je v osnovi namenjen predvsem promociji varne in odgovorne rabe novih tehnologij med otroki in najstniki. Vendar je potrebno nameniti pozornost tudi odraslim uporabnikom spleta, ki v vse večji meri uporabljajo spletne trgovine in storitve spletnega bančništva, kar odpira vrata vedno novim zlorabam.

V lanskem letu je zaživel nacionalni program ozaveščanja o informacijski varnosti – Varni na internetu, ki z izobraževalnim portalom www.varninainternetu.si/beta skuša dvigniti zavedanje o spletnih nevarnostih. Program izvaja SI-CERT, nacionalni center za posredovanje pri omrežnih incidentih, in po besedah vodje programa Jasmine Mešić, so z odzivi zadovoljni. »Na portalu smo vzpostavili tudi spletni obrazec, preko katerega lahko oškodovanci prijavijo omrežni incident (vdor, goljufija, kraja identitete, itd…). Gre za nacionalno prijavno točko, prvo tovrstno v Sloveniji. Pomagamo in svetujemo strokovno usposobljeni sodelavci SI-CERT-a, naše znanje je na voljo vsem spletnim uporabnikom in povsem zastonj. V letu 2011 smo tako zabeležili 261 prijav spletnih goljufij in kraje identitete, kar je 92 % več kot v letu 2010.«

Program podprla tudi največja slovenska spletna oglasnika

Prvi korak goljufa je zanj zelo enostaven: vzpostaviti mora kontakt z bodočo žrtvijo. To lahko stori preko elektronske pošte, ali preko spletnih posredniških in oglasnih mest, pod pretvezo nakupa ali prodaje. V drugem koraku nam goljuf ponudi preoblečeno nigerijsko shemo (trdi, da ima milijone, ki naj mu jih pomagamo spraviti iz države) ali pa nas z lažnimi PayPal ali bančnimi potrdili prepriča, da je oglaševani izdelek že kupil in naj ga kar pošljemo. Zato so v okviru programa Varni na internetu pozvali k skupni akciji najbolj obiskane slovenske spletne oglasnike. Pobudi sta se odzvala portala bolha.com in nepremicnine.net ter si pripela značko, ki njihovim obiskovalcem omogoča, da dobijo več informacij o varnem spletnem nakupovanju in prodaji. Kot pravita Saša Praprotnik iz bolha.com in Primož Jazbec iz nepremicnine.net, le izobraževanje uporabnikov o vedno novih prijemih goljufov lahko pomaga pri presoji, kdaj gre za prevaro in kdaj ne. Današnja skupna akcija je prvi korak v daljšem sodelovanju, katerega cilj je čim bolj zmanjšati tveganja za uporabnike spletnih portalov.

Znamo prepoznati nevarnost?

Pregled elektronske pošte, nova objava na Facebook, klik na Twitter, prijatelj priporoča ogled videa, iskanje novega stanovanja, plačilo položnice, oglas za prodajo fotoaparata na bolhi, rezervacija hotela. Nič posebnega, gre za tipičen dan povprečnega spletnega uporabnika. Dogaja pa se, da so vsebine in storitve, ki so že skoraj nepogrešljive, lahko povezane s tveganji, katera mimogrede spregledamo. Zato so v okviru programa Varni na internetu pripravili interaktivni spletni vprašalnik, ki opozarja na skrite grožnje. Vprašalnik je zasnovan tako, da spletnim uporabnikom razkriva znake za alarm oz. poda ključne namige, ki so jim lahko v  pomoč pri prepoznavanju tveganj.

Najboljša zaščita je preudarno spletno vedenje

Pomemben vidik programa Varni na internetu je opozarjanje na ustrezno antivirusno zaščito, vendar poudarjanje zgolj tehničnih vidikov zaščite ni dovolj. Za najboljšo rešitev se še vedno izkaže preudarno spletno vedenje.

• Vaše geslo je kot zobna ščetka, redno ga menjajte in nikomur ne posojajte. Poskrbite da ne uporabljate istega gesla za vse spletne storitve (elektronska pošta, Facebook, spletno bančništvo, drugi spletni portali).
• Poskrbite za antivirusno zaščito, redno posodabljate operacijski sistem, brskalnik in tudi vse njegove komponente (npr. PDF-prikazovalnik, Flash, QuickTime, RealPlayer, VLC-predvajalnik).
• Če uporabljate storitve spletnega bančništva, shranite digitalno potrdilo (digitalni certifikat) na zunanjo napravo in ne na disk osebnega računalnika.

Kupljenih predmetov ali storitev na spletu ne plačujte z Western Union ali sistemom MoneyGram. Sistema sta namenjena hitremu nakazilu gotovine posameznikom in ju zaradi problemov izsledljivosti s pridom uporabljajo spletni goljufi.