Tvegani spletni nakupi – od traktorjev do shujševalnih tablet
Oktobra v vseh članicah EU poteka širša akcija ozaveščanja o spletnih grožnjah Evropski mesec kibervarnosti. Slovenija že peto leto zapored sodeluje s programom Varni na internetu, ki ga koordinira nacionalni odzivni center SI-CERT. Ves mesec bodo opozarjali na najpogostejše goljufije, ki ciljajo na slovenske spletne uporabnike.
V uvodnem tednu meseca kibervarnosti so izpostavili skoraj pravljične ponudbe na spletu, ki se za marsikaterega kupca izkažejo za pravo nasprotje. Na današnji tiskovni konferenci so nacionalni odzivni center SI-CERT, Tržni inšpektorat, Evropski potrošniški center in Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke opozorili na problematiko goljufij oz. zavajanja pri spletnem nakupovanju.
Kdo zares stoji za spletno trgovino?
Kot so izpostavili, v zadnjih letih beležijo velik porast sumljivih spletnih strani s ponudbami za različno blago, ki naj bi potrošnikom pomagalo pri boljšem počutju, rešilo njihove težave z zdravjem, denarjem ipd. Tako kupci naletijo na obljube o znižanih cenah, vračilu celotne kupnine ali neverjetnih zdravstvenih učinkih, na drugi strani pa ni nobenih podatkov o prodajalcu. V večini primerov se izkaže, da se ponudniki nahajajo izven Evropske unije (Kitajska, ZDA), takšen nakup pa je tvegan, saj kupec ne more uveljavljati reklamacije, npr. zahtevati vračilo kupnine ali zamenjati blago. Če z izdelkom ni zadovoljen, žal velja pravilo »Kar dobiš, to imaš«, saj naše potrošniške pravice sežejo le evropskih meja. Glavna inšpektorica Andrejka Grlić je tudi izpostavila, da spletni uporabniki zaupajo, da je trgovec iz Slovenije, če je spletna stran v slovenščini, kar pa pogosto ne drži, zato: »Potrošnikom polagamo na srce, naj pred odločitvijo za nakup vedno najprej preverijo, kdo je prodajalec oglaševanega izdelka.«
Podobno opažajo na EPC, da potrošniki iz domene zmotno sklepajo, iz katere države naj bi bil prodajalec. Največ zaupanja vzbujajo trgovine z domeno .de ali .uk, saj kupci menijo, da gre za nemške oz. angleške trgovce. Vendar domeno si lahko vsak prosto izbere, zato le-ta ni zagotovilo za kakovost ali zanesljivost trgovca. Tako so obravnavali primere, ko je potrošnik na strani z domeno .de kupil plašč višjega kakovostnega razreda, prepričan, da je prodajalec iz Nemčije. Pošiljka je prispela iz Kitajske in tako kupcu povzročila še dodatne stroške s plačilom davka, plašč pa ni bil takšne kvalitete, kot je pričakoval.
Kupci nasedajo na nizke cene in velike obljube
Največje tveganje pa predstavljajo lažne spletne trgovine. To so le spletne strani z lepimi slikami, za katerimi sploh ne stoji registrirano podjetje. Kupec je v tem primeru kar dvakratno oškodovan, saj plačanega blaga ne bo prejel, lahko pa pride tudi do zlorabe kreditne kartice. Kot je izpostavil Gorazd Božič, vodja centra SI-CERT, je vaba zelo preprosta. Goljufi stavijo na nepozorne uporabnike, ki hitro nasedejo na nizke cene in velike obljube. Največ lažnih trgovin se skriva za izdelki znanih blagovnih znamk, npr. očala, torbice, oblačila, športna obutev. V najboljšem primeru bodo kupci prejeli ponaredek, ki pa je lahko na slovenski carini zasežen in uničen. Po podatkih SI-CERT je lani povprečna škoda ob neposrečenih spletnih nakupih znašala 720 evrov, najvišje zneske pa so zabeležili pri nakupu traktorjev in gradbene mehanizacije, kjer so oškodovanja znašala več tisoč evrov.
Največ lahko storimo uporabniki samiPomembno je, da kupci poiščejo čim več informacij o prodajalcu še pred samim nakupom. Če nasedejo spletnemu goljufu, so možnosti za ukrepanje omejene, saj je pregon spletnega kriminala zelo otežen. Pristojnosti institucij se končajo na meji Evropske unije, kar goljufi s pridom izkoriščajo. Ti svoje spletne strani postavljajo na tujih strežnikih, skrivajo se za brezplačnimi e-mail naslovi, uporabljajo neizsledljive bitcoine in anonimizacijska omrežja.
