Poznamo osnove kibernetske higiene?

Z oktobrom se začenja evropski mesec kibernetske varnosti, ki ga s podporo članic EU organizirata Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Evropska komisija. Kampanja letos postavlja v ospredje potrebo po spremembi vedenja ter načine, kako lahko uporabniki prepoznajo tveganja, ki jih prinašajo nove tehnologije. Slovenija bo tudi letos v vseevropski iniciativi sodelovala s programom ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT.

Spletne uporabnike bomo ves mesec opozarjali na osnovne varnostne ukrepe z video kampanjo na družbenih omrežjih, televizijskim oglasom ter namensko spletno stranjo, ki v ospredje postavlja številke – dejanska finančna oškodovanja, ki so posledica okužbe z izsiljevalskimi virusi in spletnimi prevarami.       

Osnove kibernetske higiene – gesla, posodobitve in varnostne kopije

Prva tema meseca kibervarnosti zajema osnovno „kibernetsko higieno“. S to metaforo želijo organizatorji kampanje predstaviti dobre navade v zvezi s kibernetsko varnostjo, ki bi morale biti del naše vsakodnevne rutine. Ključno sporočilo je, da je kibernetska varnost navada, ki jo pridobimo v mladosti in nas spremlja vse življenje. ENISA je danes ob začetku kampanje objavila videoposnetek s preprostimi koraki za zagotavljanje kibernetske varnosti, ki jih lahko državljani vključimo v svoj vsakdan.

Izpostavljamo osnovne napotke: uporabljate upravljalnike gesel in aktivirajte preverjanje v dveh korakih, kjer dobite dodatno geslo za vaš uporabniški račun prek SMS sporočila ali namenske aplikacije. Skrbite, da so vse vaše naprave redno posodobljene, predvsem pa ne pozabite na varnostne kopije pomembnih dokumentov. Podatki odzivnega centra SI-CERT kažejo, da je v letu 2019 znašala povprečna izplačana odkupnina za povrnitev zašifriranih dokumentov kar 866 evrov. In ravno varnostne kopije so najzanesljivejša zaščita pred izsiljevalskimi virusi, pokvarjenim računalnikom ali izgubljenim telefonom.

V Sloveniji rekordno število primerov spletnih  goljufij

V lanskem letu je odzivni center SI-CERT obravnaval 2431 incidentov, pri čemer je število obravnavanih primerov družbenega inženiringa in goljufij preseglo število tehničnih napadov. Obravnavali so kar 1372 primerov goljufij, največ do sedaj. Zgolj tehnični ukrepi ne morejo zagotoviti varne rabe sodobnih tehnologij, še vedno je na strani uporabnikov, da prepoznajo znake spletnih goljufij.

Vabe, ki jih nastavljajo spletni goljufi, so zelo preproste – nizke cene in velike obljube, pa naj bodo super zaslužki, ugodni krediti, milijonske nagrade, zastonj vinjete za en sam »Like« ali neverjetno poceni izdelki. Na namenski spletni strani »Ne verjemi velikim obljubam!« boste našli ključne napotke o tipičnih znakih prevar.

V drug sklop sodijo prevare, ki temeljijo na čustveni manipulaciji, žrtve pa so poleg visokega finančnega oškodovanja še pod hudim psihičnim pritiskom izsiljevalcev. Na namenski strani »Za profilno sliko je lahko kdorkoli!« je izpostavljena statistika, da se je v enem letu število primerov izsiljevanja z intimnimi posnetki povečalo za kar 400 %. Kot izpostavljajo na SI-CERT: »Kriminalci svoje žrtve največkrat iščejo na Facebooku in Instagramu, zato smo tudi video kampanjo umestili na družbena omrežja, saj želimo doseči populacijo, ki uporablja družbene platforme za navezovanje stikov, sodelovanje v nagradnih igrah, tudi nakupovanje. Z našimi videi želimo opozoriti na dejstvo, da se za lepo profilno sliko ali obljubami o milijonskih nagradah najverjetneje skrivajo prevaranti.«