Skoči na vsebino

Prevara s povračilom sredstev (recovery scam)

Žrtve spletnih prevar pogosto iščejo pomoč pri povračilu izgubljenega denarja, pri tem pa lahko naletijo na novo prevaro. Prevaranti se predstavljajo kot strokovnjaki za povračilo sredstev, zahtevajo predplačila in na koncu izginejo. Uporabljajo manipulativne tehnike, lažne ocene in izkoriščajo zaupanje žrtev. V članku razkrivamo, kako deluje ta dvojna prevara, kako jo prepoznati in kako se zaščititi pred nadaljnjimi finančnimi izgubami.

Ko žrtve spletnih prevar odkrijejo, da so bile prevarane, pogosto na spletu iščejo načine, kako bi lahko povrnile izgubljeni denar. Pri tem naletijo na spletne strani, ki se oglašujejo kot ponudniki pomoči pri takšnih goljufijah. Gre za storitve, ki se agresivno promovirajo prek različnih kanalov in obljubljajo, da bodo žrtvam pomagale povrniti ukradena sredstva. Kot dokaz svoje uspešnosti pogosto prikazujejo zasebne podatke iz trgovalnih platform, kar lahko nakazuje na to, da gre pri obeh prevarah za iste spletne kriminalce. Njihov končni cilj je seveda pridobiti še več denarja od že opeharjenih žrtev pod pretvezo pomoči.

Kako prevaranti dvakrat izkoristijo žrtve kripto-investicijske prevare

Ta oblika goljufije je še posebej zahrbtna, saj žrtve prepričajo, da bodo z njihovo pomočjo povrnile izgubljena sredstva, a na koncu le utrpijo novo finančno izgubo.

Sredstva izgubljena v kripto-investicijskih prevarah je načeloma skoraj nemogoče izslediti, zato so že same obljube o pomoči pri takih goljufijah lahko znak, da gre za nadaljnjo finančno prevaro.

Kako deluje prevara s povračilom sredstev?

Obljubljajo pomoč

Obljubljajo hitro in učinkovito povračilo izgubljenih sredstev. Pogosto trdijo, da imajo “posebne povezave” ali dostop do orodij, s katerimi lahko izsledijo sredstva in jih žrtvi tudi povrnejo. Da bi ustvarili lažen vtis legitimnosti, pogosto uporabljajo ponarejene ocene in komentarje na forumih ter družbenih omrežjih, kjer pod lažnimi identitetami širijo pozitivne zgodbe o uspešnem povračilu sredstev.

Zavajajoča FB objava z obljubami o povračilu sredstev.
Objava prevarantov, ki se izdajajo za ponudnike pomoči pri iskanju izgubljenih sredstev.

Iskanje žrtev

Prevaranti ciljno iščejo posameznike, ki so že bili udeleženi v kripto prevari. To storijo z dostopom do seznamov žrtev, ki so bile oškodovane v preteklih prevarah, s pomočjo seznamov, ki jih kupijo na temnem spletu, ali pa z analizo javnih objav na forumih in družbenih omrežjih, kjer ljudje iščejo pomoč po prevari. Objavljajo pa tudi lažne novice na spletnih straneh, ki kopirajo podobo novičarski portalovin celo državnih institucij. Z zlorabo imen institucij, kot je Ministrstvo za pravosodje, v žrtvi vzbudijo večjo mero zaupanja. 

Lažna novica na strani, ki kopira podobo gov.si o prijetju kriminalcev in povrnitvi sredstev.
Prevaranti kopirajo podobo spletne strani javne institucije in objavijo lažno novico o pregonu kriminalcev ter obljubljajo pomoč oškodovanim.

Vzpostavitev stika

Prevaranti stopijo v stik z žrtvami prek e-pošte, družbenih omrežij ali celo s telefonskim klicem. Predstavijo se kot finančni strokovnjaki, odvetniki, uradni organi pregona, blockchain analitiki ali uslužbenci podjetja za povračilo sredstev. Njihov ton je običajno zelo profesionalen in so dobro pripravljeni na to, da pridobijo zaupanje žrtve.

Obrazec za vzpostavitev stika z lažnimi ponudniki povračila ukradenih sredstev.
Obrazec, prek katerega prevaranti vzpostavijo stik z žrtvijo prevare.

Komentarji uporabnikov

Prevaranti na forumih objavljajo lažne ocene svojih lažnih platform in pišejo komentarje domnevnih žrtev. S tem naj bi seveda vzbudili večjo mero zaupanja. Komentarji in ocene uporabnikov nikoli niso popolo zagotovilo, da je nekaj varno. Prevaranti komentarje namreč pišejo sami in objavljajo z lažnih profilov. 

Lažna spletna stran tovrstnih ponudnikov pomoči pri isaknju izgubljenih sredstev. Na strani so lažni komntarji domnevnih žrtev, ki naj bi jim ti ponudniki pomagali najti izgubljeni denar.
Lažna spletna stran, kjer prevaranti komentarje ‘uporabnikov’ pišejo kar sami.
Lažni komentarji v imenu domnvenih žrtev. Te komentarje goljufi pišejo kar sami.
Primer lažnega komentarja.

Povračilo proti plačilu: Za svoje “storitve” pa vedno zahtevajo predplačilo – bodisi za stroške postopka, “pravne takse”, dostop do “posebnih tehnologij” ali celo kot depozit za povračilo sredstev. Ko žrtev v nedogled plačuje stroške, dokler to zmore oz. ne prepozna, da gre za prevaro, prevaranti izginejo.

Vešči so manipulativnih tehnik, s katerimi pridobijo zaupanje žrtev. Pogosto izkoriščajo občutek nujnosti, obljubljajo ekskluzivne priložnosti ali vzbujajo lažno upanje na hitro rešitev. Vzpostavijo osebni stik, da žrtev čustveno vpletejo in zmanjšajo njeno kritično presojo. 

Legitimni ponudniki pomoči

Obstajajo tudi ponudniki storitev pomoči pri povrnitvi ukradenih sredstev iz spletnih prevar, ki jih ponujajo legitimna podjetja iz tujine. Take ponudnike je običajno zelo težko ločiti od prevarantskih, saj oboji zahtevajo plačilo storitev vnaprej, uporabljajo podobne reklamne aktivnosti, njihove ocene na različnih platformah za ocenjevanje spletnih storitev pa ne vzbujajo velikega zaupanja, saj je število pozitivnih ocen nesorazmerno veliko v primerjavi z negativnimi ocenami.

Ti ponudniki ne morejo povrniti denarja neposredno od goljufov, ampak v imenu žrtve sprožijo reklamacijske postopke na kripto borzah in bankah. Verjetnost, da bi ti postopki žrtvi povrnili ukradena sredstva, je izredno majhna.

Do sedaj s strani uporabnikov še nismo bili obveščeni o niti eni uspešni povrnitvi ukradenih sredstev preko teh legitimnih ponudnikov.

Kako se zaščititi pred prevaro s povračilom sredstev?

  • Najboljša zaščita je v tem, da pravočasno prepoznate prevaro. Predvsem pa  nikoli ne verjemite lažnim obljubam o hitrem zaslužku oz. v tem primeru povračilu izgubljenega denarja. Samo zato, ker se nekaj oglašuje, ne pomeni, da je resnično. 
  • Če še niste nakazali denarja, enostavno prekinite vso komunikacijo z goljufi. Ne odzivajte se na njihove klice, tudi če vam grozijo.
  • Če je prišlo do oškodovanja, goljufijo nemudoma prijavite na policiji. Prijavo lahko podate osebno na lokalni policijski postaji, preko klica na 113, pisno, po el. pošti ali preko e-uprave (več na https://www.gov.si/teme/pravice-zrtev-kaznivih-dejanj/)
  • Na SI-CERT nam lahko pošljete prijavo in opis prevare, vendar pa vam mi ne moremo pomagati pri povračilu izgubljenih sredstev. Prijavo lahko pošljete po elektronski pošti na naslov cert@cert.si.

Komentarji / 0

Pred objavo na portalu bo vaš komentar odobren s strani uredništva.
Preberite pravila komentiranja na portalu.
Vaš e-naslov ne bo nikoli objavljen ali posredovan tretjim osebam.