Spam – »mesni narezek« v vašem e-poštnem nabiralniku

Le kdo ne pozna humorja in komedijantov iz skupine Monty Python? V skeču iz leta 1970 želita dva obiskovalca naročiti zajtrk in čisto vsaka stvar z menija vsebuje »spam« – v prevodu mesni narezek,  še bolje poznan po južnoslovanskem izrazu »mesni doručak«. Tudi po dolgotrajnem prigovarjanju z natakarico ugotovita, da nikakor ni možno naročiti obroka brez spama. Ne glede na to, kaj naročita, se spamu ne moreta izogniti.

Spam je torej nekaj, česar si ne želimo in čemur se zelo težko izognemo. Največkrat besedo spam povezujemo s prejeto neželeno elektronsko pošto, lahko pa se pojavlja tudi v različnih drugih oblikah, kot so oglasni letaki, ki nam polnijo poštni nabiralnik ali moteči televizijski oglasi. Če se osredotočimo na elektronsko pošto, so spam v večini tista e-poštna sporočila, ki so poslana na več naslovov, običajno z oglaševalsko vsebino, na naslovnike, ki te vsebine niso želeli prejeti. V slovenskem jeziku najdemo kar nekaj različnih prevodov besede spam: neželena pošta, e-slama, smetje, vsiljena ali nenaročena pošta …

Poznamo več različnih vrst neželene elektronske pošte. Večina od njih so e-poštna sporočila, ki nas nagovarjajo k nakupu takšnih ali drugačnih izdelkov. Prav tako so to tudi e-sporočila, ki vsebujejo zlonamerno kodo ali vsebino, na podlagi katere lahko postanemo žrtev spletnih prevar. Spam so lahko tudi neprimerni komentarji na forumih, blogih, spletnih straneh in v klepetalnicah. Danes je vedno več neželenih sporočil poslanih na mobilne telefone v obliki SMS, močan trend naraščanja pa je opažen tudi na družbenih omrežjih, kjer lahko na enostaven način dosežemo veliko število uporabnikov. Kot zanimivost naj povemo še to, da je bil sploh prvi zabeleženi primer spama poslan po faksu.

SPAM JE DENAR

Marsikdo se je že vprašal, zakaj so pošiljatelji neželene pošte z oglasi tako vztrajni, pa saj nihče nikdar ničesar ne kupi? Moč uporabe elektronske pošte se pokaže v nizkih stroških obveščanja in ogromnem dosegu, ki ga omogoča. Predvsem slednje – kvantiteta poslanih sporočil – je tisto, kar zadevo naredi »dobičkonosno«. Če povemo, da je bilo v letu 2010 v povprečju dnevno poslano prek 260 milijard nezaželenih e-poštnih sporočil, je bil lahko delež tistih, ki so nasedli zelo majhen, pa vendar še vedno dovolj velik (že 0,005 % je povsem dovolj), da so nekateri pošiljatelji s kasnejšo prodajo zaslužili zelo veliko denarja. Pošiljanje neželenih e-poštnih sporočil je, glede na doseg, zagotovo eden cenejših, če ne celo najcenejši način oglaševanja. »Prednost« je tudi v tem, da lahko na dokaj preprost način ponaredimo svojo identiteto – naziv pošiljatelja, kot je tudi praktično nemogoče ugotoviti, kdo je dejanski pošiljatelj.

Skrivnost »uspeha« je tudi v sami ponudbi izdelkov, ki se oglašujejo prek neželene e-pošte. Večina izdelkov je bolj ali manj povezanih z intimno uporabo oziroma si ne želimo, da bi še kdo drug vedel, da se zanimamo za njihov nakup. Verjamemo, da bi se marsikdo počutil nelagodno, če bi moral k zdravniku po recept za čudežno modro tabletko. In med tem, ko zbiramo pogum, nam nekdo »kot naročeno« pošlje oglas v naš e-poštni nabiralnik. Brez recepta, neprijetnih vprašanj in pogledov, pa še dosti ceneje je, kot v lekarni. Na podoben način se prodajajo še drugi »tabu« izdelki in storitve: replike uveljavljenih blagovnih znamk – predvsem ur, diplome, zmenki in ženitne ponudbe … V zadnjem času smo opazili velik porast borznih nasvetov, kjer nam »prijazni neznanec« posreduje notranjo informacijo o zanesljivi rasti cene vrednosti neke delnice. Seveda je v večini ali skoraj v vseh primerih le on tisti, ki bo kaj zaslužil— na vaš račun.

KDO SO NAJVEČJI POŠILJATELJI SPAMA?

Vir pošiljanja so največkrat zlorabljeni strežniki in omrežja zlorabljenih računalnikov – botneti, ki so odgovorni za več kot 90 % poslane neželene elektronske pošte. Vsak slabo zaščiten računalnik lahko postane del ogromnega omrežja tudi do pol milijona ali več okuženih računalnikov, ki naenkrat pošilja neželena sporočila. Kot pošiljatelja neželene pošte se obravnava vsakega, ki pošilja svoje oglaševalske vsebine naslovnikom, od katerih ni predhodno dobil njihovega soglasja.

Geografsko gledano so največji pošiljatelj neželene pošte ZDA, ki proizvedejo od 12 do 15 % svetovnega spama. Večji pošiljatelji so še Indija, Brazilija, Rusija in Velika Britanija. V statistiki prometa nekaj zadnjih let lahko opazimo trend upadanja deleža neželene pošte glede na vso poslano e-pošto. Če je bil v letu 2010 delež neželenih sporočil 89 %, je le-ta v letu 2011 upadel na 75 % in v letu 2012 na 69 %. Pri tem zmanjšanju je pomembno vlogo odigralo odkritje velikega botneta marca 2011. Po njegovem odkritju in uničenju je dnevno število poslanih neželenih sporočil padlo za več kot četrtino. Čeprav se je s tovrstnimi akcijami in uničenji velikih omrežij okuženih računalnikov zmanjšal delež neželene pošte, pa to ni nobeno zagotovilo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Že v prvem četrtletju leta 2013 smo na Arnesu zopet opazili naraščanje deleža neželenih elektronskih sporočil. Da si lažje predstavljamo, kaj te številke pomenijo, naj povemo, da je bilo v letu 2012 v povprečju poslanih 100 milijard neželenih elektronskih sporočil dnevno in če vemo, da je obstajalo 2,2 milijarde elektronskih naslovov, to pomeni, da je bilo na vsakega prejemnika e-pošte v povprečju naslovljeno skoraj 50 neželenih elektronskih sporočil na dan.

KAKO SE UBRANITI PRED SPAMOM?

Kot pri vsaki zadevi je tudi pri obrambi pred neželeno pošto priporočljiva uporaba zdrave pameti. Elektronskega sporočila, ki je sumljivega izvora, ne odpiramo, ne klikamo na povezave v vsebini in nanj ne odgovarjamo.

Za konec vam lahko podamo še nekaj uporabnih nasvetov, na kaj morate biti previdni pri odpiranju in prebiranju sumljive e-pošte:

• ne odpirajte e-pošte od pošiljateljev, ki jih ne poznate,
• ne pošiljajte vaših uporabniških podatkov (uporabniškega imena in gesla) po e-pošti. Tega od vas ponudnik storitve, naj bo to vaša spletna banka, ponudnik elektronskega predala ali Facebook,  nikoli ne bo zahteval,
• ne odgovarjajte na e-pošto, ki je napisana v polomljeni slovenščini,
• ne nasedajte in posredujte verižnih sporočil. Njihov namen je zgolj polnjenje baz kontaktov za pošiljanje neželene pošte,
• ne odpirajte sumljivih priponk v e-sporočilih neznanega pošiljatelja. Še posebej bodite previdni tam, kjer piše, da se vsebina sporočila nahaja v priponki,
• ne odpirajte tistih e-sporočil, kjer ne vidite svojega naslova med naslovniki. Pošiljanje sporočila na ogromno skritih naslovov (Bcc oz. Skp) je gotovo znak za previdnost,
• pozorno berite »klice na pomoč«. Vedno dobro preverite situacijo, preden pomagate prijatelju, ki se je znašel v težavah in vas sedaj prek e-pošte prosi  za pomoč v obliki večje količine denarja. Še posebej bodite previdni tam, kjer zahtevajo nakazilo prek Western Union ali podobnih plačilnih sistemov.

V primeru, da prejmete nenaročeno pošto od slovenskega podjetja, lahko pošljete prijavo na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve AKOS  (info.box@akos-rs.si). Informacijski pooblaščenec (gp.ip@ip-rs.si) je pristojen takrat, ko ste soglasje sicer res dali nekemu podjetju, a je to vaše podatke brez vaše vednosti dalo ali prodalo drugemu podjetju, ki vam sedaj pošilja oglase.

Članek je pripravil Jernej Porenta, ki na Arnesu skrbi za strežnike, ki preprečujejo, da bi neželena pošta končala v predalih uporabnikov.