Lažni kupci na Facebook Marketplace
Prevare na spletnih oglasnikih niso nič novega. Spletni goljufi se izdajajo tako za prodajalce kot za kupce, pri čemer so v vlogi slednjih običajno uspešnejši. Uporabniki namreč ne pričakujejo, da so pri prodaji izdelka lahko ob denar prav oni. Že lani smo opozarjali na novo obliko prevare, s katero goljufi lovijo spletne prodajalce na Bolhi. Zdaj smo podobno goljufijo zaznali tudi na platformi Facebook Marketplace.
ŽELIM KUPITI VAŠ IZDELEK
Spletni goljufi vas v slovenščini kontaktirajo prek aplikacije Messenger, da želijo kupiti izdelek, ki ga prodajate na Facebook Marketplace. Najprej se pozanimajo o stanju artikla in končni ceni, nato pa se hitro odločijo za nakup. Pod izgovorom, da živijo predaleč za osebni prevzem oz. da so preveč zaposleni, želijo za prevzem in plačilo paketa koristiti storitev ene izmed dostavnih služb (DHL, DPD, UPS). Plačilo za izdelek naj bi vam v kuverti izročil kurir, ko bi se na vaš domač naslov oglasil po izdelek, ki ga prodajate. Za rezervacijo storitve goljuf od vas zahteva ime, naslov in e-mail, da vam lahko dostavna služba posreduje podrobnosti o prevzemu. Do tukaj storitev zveni relativno legitimno (konec koncev plačilo po povzetju deluje na podoben način), pri naslednjem koraku pa stvari pričnejo izgledati sumljivo.
POTREBNO JE PLAČATI ZAVAROVANJE …
Takoj zatem, ko goljufu posredujete svoje podatke, vam ta sporoči, da je potrebno za kuverto plačati tudi zavarovanje v vrednosti od nekaj 10 do 100 €. Pojasni, da so stroški zavarovanja sicer njegovi, vendar jih morate zaradi narave postopka najprej plačati vi. Obljubi vam, da boste denar dobili povrnjen ob prevzemu izdelka, saj bo znesek zavarovanja priložen v kuverti. Kmalu zatem na e-mail prejmete sporočilo od »dostavne službe« z navodili za plačilo zavarovanja.
Kot je razvidno iz e-mail sporočila, naj bi strošek zavarovanja poravnali preko paysafecard predplačniške kode. Storitev paysafecard deluje tako, da ob nakupu prejmete 16-mestno kodo, s katero lahko na določenih prodajnih mestih opravljate plačila. Dostavna služba od vas torej zahteva, da opravite nakup paysafecard kode v določeni vrednosti in jim nato sporočite 16-mestno kodo, s katero bodo lahko prejeli vaš denar. Čeprav je paysafecard popolnoma legitimna storitev za plačevanje, zagotovo ne spada med načine plačevanja, ki bi jih uporabljale dostavne službe.
ČE NE BOSTE PLAČALI …
Tekom celotnega procesa je goljuf vseskozi v kontaktu in vas prijazno, ampak vztrajno prepričuje, da opravite nakup paysafecard in »dostavni službi« posredujete kodo za aktivacijo. V kolikor tega ne želite storiti, vam goljuf najprej poskuša vzbuditi slabo vest s trditvami, da je že poslal kuverto z denarjem in da tega denarja ne bo prejel nazaj, zato mu morate vi povrniti stroške ali pa vam grozi z raznimi organi pregona.
Kot običajno gre tudi tukaj za prazne grožnje. Glavni cilj goljufa je denar, zato vas s takšnimi in podobnimi grožnjami le poskuša prestrašiti in prepričati v posredovanje kode, s katero bo prišel do vašega denarja. V primeru, da se znajdete v takšni situaciji, goljufa preprosto ignorirajte in kmalu bo odnehal z nadlegovanjem.
KAKO VARNO PRODAJATI PREK SPLETNIH OGLASNIKOV?
Goljufi si vseskozi izmišljujejo nove načine, s katerimi bodo prelisičili prodajalce na spletnih oglasnikih, zato je dobro, da se držite sledečih napotkov:
Bodite pozorni
- Nikoli in nikdar ne pošiljajte izdelka, dokler se 100 % ne prepričate, da je denar res nakazan! Preverite svoj bančni račun ali se vpišete v svoj PayPal račun in preverite stanje na njem. Previdno; do računa PayPal ali spletne banke vedno dostopate iz brskalnika ali shranjenega zaznamka, nikoli prek povezave, ki ste jo prejeli po e-pošti.
- Ne zaupajte potrdilom o plačilu, ki vam jih pošlje kupec, saj se vsakdo lahko hitro poigra s programom za obdelavo slik in ponaredi pošiljatelja.
- Če vas kupec poskuša prepričati v koriščenje nekih »novih storitev«, ki jih ponuja dostavna služba ali spletni oglasnik, preverite legitimnost storitve na uradni strani ponudnika!
- Če prejmete e-mail od dostavne službe, vedno preverite pošiljatelja (je sporočilo bilo poslano z uradnega elektronskega naslova?) in vsebino (je tekst poln slovničnih napak, prihaja do oblikovnih neskladij?)
- Ne verjemite zgodbicam, obljubam, čustvenemu izsiljevanju, grožnjam z FBI, CIA, policijo! Gre za prazne grožnje, s katerimi vas goljufi poskušajo prestrašiti.
- Nikoli in nikdar ne nasedajte dogovoru, da boste vrnili preplačilo za dostavo ali zavarovanje! Takoj, ko vam omenijo, da denar za dostavo/zavarovanje nakažete prek Western Union ali paysafecard, je 100 % prevara.
- Več informacij in zaščitnih ukrepov poiščite tudi na spletnih oglasnikih, kjer prodajate ali pa se obrnite na njihovo podporo uporabnikom!
Ja, meni je tak goljuf želel kupiti otroške tetra pleničke. Bila je slika starejše bele gospe, njeni fb frendi pa sami Afričani!! Ok, to je nekaj čudno, mi je bilo takoj jasno. Starejša Slovenka s samimi Afričani želi kupit otroške pleničke ki jih potrebujejo starši za svoje dojenčke – ne kupim. In se nisem več spuščala v pogovor. Preprosto ignore.