Dan varne rabe interneta – za varnost lahko največ storite sami

7. februarja v številnih evropskih državah obeležujemo mednarodni dogodek Dan varne rabe interneta, ki je v osnovi namenjen predvsem promociji varne in odgovorne rabe novih tehnologij med otroki in najstniki. Vendar je potrebno nameniti pozornost tudi odraslim uporabnikom spleta, ki v vse večji meri uporabljajo spletne trgovine in storitve e-bančništva, kar odpira vrata vedno novim zlorabam.

Že od lanskega leta se za večjo varnost trudimo z izobraževalnim portalom www.varninainternetu.si/beta na katerem smo vzpostavili tudi spletni obrazec preko katerega lahko prijavite omrežni incident (vdor, goljufija, kraja identitete, itd…).Pomagamo in svetujemo strokovno usposobljeni sodelavci SI-CERT-a, naše znanje je na voljo vsem spletnim uporabnikom in povsem zastonj. V letu 2011 smo tako na SI-CERT-u zabeležili 261 prijav spletnih goljufij in kraje identitete, kar je 92 % več kot v letu 2010.

Ob letošnjem dnevu varne rabe interneta smo tudi naslovili pobudo za skupno akcijo ozaveščanja na širšo spletno skupnost oz. pomembne deležnike na področju spletnega bančništva in spletnih trgovin. Odzvala se je večina slovenskih bank, ponudniki internetnih storitev, spletna oglasnika in tudi najbolj obiskan slovenski iskalnik najdi.si, ki bodo danes prav tako širili znanje o varni rabi interneta.

Podprla sta nas tudi največja spletna oglasnika

Prvi korak goljufa je zanj zelo enostaven: vzpostaviti mora kontakt z bodočo žrtvijo. To lahko stori preko elektronske pošte, ali preko spletnih posredniških in oglasnih mest, pod pretvezo nakupa ali prodaje. V drugem koraku nam goljuf ponudi preoblečeno nigerijsko shemo (trdi, da ima milijone, ki naj mu jih pomagamo spraviti iz države) ali pa nas z lažnimi PayPal ali bančnimi potrdili prepriča, da je oglaševani izdelek že kupil in naj ga kar pošljemo. Zato smo v okviru programa Varni na internetu pozvali k skupni akciji najbolj obiskane slovenske spletne oglasnike. Pobudi sta se odzvala portala bolha.com in nepremicnine.net ter si v znak podpore programu pripela značko, ki njihovim obiskovalcem omogoča, da dobijo več informacij o varnem spletnem nakupovanju in prodaji. Kot pravita Saša Praprotnik, direktorica bolha.com, in Primož Jazbec, direktor nepremicnine.net, le stalno izobraževanje in ozaveščanje uporabnikov o vedno novih nevarnostih, ki pretijo na spletu, lahko v največji meri pomaga pri presoji, kdaj gre za prevaro in kdaj ne. Današnja skupna akcija je prvi korak v daljšem sodelovanju, katerega cilj je čim bolj zmanjšati tveganja za uporabnike spletnih portalov.

Znamo prepoznati nevarnost?

Pregled elektronske pošte, nova objava na Facebook, klik na Twitter, prijatelj priporoča ogled videa, iskanje novega stanovanja, plačilo položnice, oglas za prodajo fotoaparata na bolhi, rezervacija hotela. Nič posebnega, gre za tipičen dan povprečnega spletnega uporabnika. Dogaja pa se, da so vsebine in storitve, ki so že skoraj nepogrešljive, lahko povezane s tveganji, katera mimogrede spregledamo. Zato smo pripravili interaktivni spletni vprašalnik Si spletni detektiv?, ki opozarja na skrite grožnje. Vprašalnik je zasnovan tako, da razkriva znake za alarm oz. poda ključne namige, ki so vam lahko v pomoč pri prepoznavanju tveganj.

Najboljša zaščita je preudarno spletno vedenje

Ustrezna antivirusna zaščita je zelo pomembna, vendar nas nikakor ne bo v celoti zaščitila pred spletnimi nevarnostmi. Za najboljšo rešitev se še vedno izkaže preudarno spletno vedenje.

• Vaše geslo je kot zobna ščetka, redno ga menjajte in nikomur ne posojajte. Poskrbite da ne uporabljate istega gesla za vse spletne storitve (elektronska pošta, Facebook, spletno bančništvo, druge spletne storitve).

• Poskrbite za antivirusno zaščito, redno posodabljate operacijski sistem, brskalnik in tudi vse njegove komponente (npr. PDF-prikazovalnik, Flash, QuickTime, RealPlayer, VLC-predvajalnik).

• Če uporabljate storitve spletnega bančništva, shranite digitalno potrdilo (digitalni certifikat) na zunanjo napravo in ne na disk osebnega računalnika.

• Kupljenih predmetov ali storitev na spletu ne plačujte z Western Union ali sistemom MoneyGram. Sistema sta namenjena hitremu nakazilu gotovine posameznikom in ju zaradi problemov izsledljivosti s pridom uporabljajo spletni goljufi.