Kje pa vi hranite najlepše spomine?

Nemo sedenje v popolni tišini in živčno iskanje vsake razpoložljive informacije na spletu o tem, kako povrniti pravkar izgubljene dragocene spomine na pokvarjenem zunanjem disku. Vam zveni znano? Točno to se je pripetilo Katki in Micu s popotniškega bloga Povsod je lepo. Da se ne bi (še enkrat) zgodilo vam, v nadaljevanju preverite, kako pravilno varnostno kopirati svoje podatke.

“Bila sva na potovanju v Omanu, ko je moj prenosni zunanji disk prenehal delovati. Še sedaj ne vem, ali sem ga kje udarila, je bila kriva pregretost ali pa sem ga napačno izklopila iz računalnika. Ta ga nenadoma ni več zaznal,” je nesrečni pripetljaj komentirala Katka. Škoda je bila nepopravljiva, na zunanjem disku so bili fotografije s prejšnjih potovanj in pomembni dokumenti.

Viri: Spletne strani Statista, World Back-up Day in Cloudwards.net, globalna študija ponudnika zaščite podatkov v oblaku Acronis in SI-CERT-ovo Poročilo o omrežni varnosti za leti 2016 in 2017.

Podobni scenariji, kot se je pripetil Katki in Micu, pa niso neznanka niti največjim podjetjem. Pozimi leta 1998, leto dni pred napovedanim izidom animiranega filma Svet igrač 2, so na enem od računalnikov v producentskem studiu z ukazom “/bin/rm -r -f *” izbrisali celoten film. Kmalu zatem so ugotovili, da varnostno kopiranje ne deluje že približno mesec dni.

Da bi nadomestili izgubljeno, bi se morala ekipa tridesetih ljudi s filmom ukvarjati približno leto dni, zaradi česar bi bil dokončan znatno po datumu napovedane premiere. V primerjavi s primerom blogerjev so tu imeli srečo. Ena od sodelavk je namreč zaradi novorojenčka takrat pogosto delala od doma, posledično imela film na svojem računalniku in producentskemu studiu rešila dan, če ne celo usode.

Vrednost podatkov spoznate, ko jih izgubite

Ne samo okvara programske opreme in človeške napake, vzrokov za izgubo podatkov je veliko. Med njimi prednjačijo okvare in poškodbe strojne opreme (nesrečni padci na tla, napake pri napajanju in hlajenju, slabi kontakti, nestrokovni posegi in dodelave, okvara komponent ipd.), zaradi česar ta preneha delovati.

Prav tako lahko v naglici svoj telefon hitro pozabite v bližnji kavarni ali pa na letališču ob lovljenju letala za seboj pustite torbo s prenosnim računalnikom. Neredko se tudi zgodi, da nepridipravi med hojo po mestu nič hudega slutečemu popotniku iz delno zaprtega nahrbtnika neopazno izmaknejo tablico z dostopi do službenih strežnikov.

Vsakodnevno pa so na lovu za denarjem in pomembnimi dokumenti tudi spletni kriminalci, ki v splet vse pogosteje pošiljajo izsiljevalske viruse (več o njih si poglejte v infografiki). Ti zašifrirajo del diska ali včasih celo celoten disk in v zameno za dokumente zahtevajo odkupnino. Pri tem tudi po izvedeni transakciji seveda nihče ne zagotavlja, da boste podatke zares lahko dešifrirali.

Drago in nezanesljivo reševanje podatkov

Kot sta to na lastni koži izkusila blogerja Katka in Mic, pa tudi pri drugih vzrokih, zaradi katerih izgubite podatke, ni nobenega zagotovila, da boste izgubljene podatke dobili nazaj. Ko sta opazila, da disk ne deluje, jima je celodnevno iskanje informacij na spletu vlilo nekaj upanja, da se bodo podatki vendarle dali rešiti. A sledil je hladen tuš.

“Ko sva se vrnila v Ljubljano, sva disk poslala podjetju, ki se ukvarja z reševanjem podatkov. Tam so povedali, da menjava pokvarjenih glav diska stane 650 evrov. Šele nato bi videli, če se podatki sploh dajo rešiti,” je nepričakovan zaplet komentirala Katka. Z Micem sta se odločila, da bosta denar namesto v tvegano reševanje podatkov brez vnaprej zagotovljenega uspeha raje vložila v nove spomine.

Pazljivo tudi v podjetjih

Izguba poslovnih podatkov lahko še posebej drago stane podjetja. Spletni goljufi so namreč vsak dan bolj iznajdljivi in nenehno iščejo poti, kako se okoristiti. Med najpogostejšimi incidenti so že omenjeni izsiljevalski virusi, kraja gesel s simuliranimi znanimi spletnimi stranmi (ribarjenje) in t. i. direktorske prevare.

Podrobnejše informacije o do sedaj ugotovljenih zlonamernih aktivnostih spletnih kriminalcev ter rešitvah za vodstva podjetij, zaposlene in računovodje si lahko preberete v prispevku Najstrašnejša žival je … miš!.

Tri zlata pravila varnostnega kopiranja

Ker je podatkov, ki jih shranjujete na svoje elektronske naprave, vedno več, eksponentno rastejo tudi možnosti, da jih izgubite. Poleg osnovne človeške previdnosti je edina rešitev redno varnostno kopiranje. A velja si zapomniti, da vsako varnostno kopiranje ni pravilno in s tem ni nujno zagotovljen nemoten dostop do vaših podatkov.

Če ste za shranjevanje kopij izbrali zunanji disk, z njim ravnajte previdno. Pomembno je tudi, da je čim bolj kakovosten. Pred izbiro ponudnika storitev shranjevanja podatkov v oblaku preverite njegove reference, po spletu pobrskajte za izkušnjami z njegovimi storitvami in preberite drobni tisk. Cena storitev naj bo drugotnega pomena. Vselej preverite tudi, ali ima ponudnik storitve v oblaku možnost dvostopenjske avtentikacije, da do podatkov ne bi morebiti dostopale nepooblaščene osebe. Fotografije s potovanj in izletov pa lahko ne nazadnje tudi natisnete ter jih spravite na varno.

Posebej je pomembno, da varnostne kopije naredite za vse elektronske naprave, ki jih uporabljate, pa tudi, da to delate čim bolj redno. Še preden se lotite varnostnega kopiranja, si zapomnite pravilo 3-2-1:

• 3 – Vedno imejte tri kopije vseh pomembnih datotek. Primer: originalna datoteka naj bo na vašem računalniku, kopiji pa spravite na zunanji disk in v oblak.
• 2 – Vselej uporabljajte dva različna tipa medijev. Primer: varnostno kopirajte na USB-ključek in optični medij, na primer DVD, ali v oblak.
• 1 – Eno varnostno kopijo vedno hranite ločeno od drugih. Primer: če vam v stanovanju zagori ali ga poplavi, obstaja možnost, da bodo uničeni tako računalnik kot oba nosilca z varnostnima kopijama (npr. USB-ključ in DVD). Zato eno kopijo spravite na varno v oblak.

Lekcija blogerskih popotnikov je bila boleča. Na koncu jima ni preostalo drugega, kot da se držita dragocenih nasvetov IT-strokovnjakov, ki se dnevno srečujejo z izgubljenimi podatki. Kupila sta kakovosten zunanji disk in zakupila oblak, v katerega se podatki shranjujejo samodejno. Naj se njuna zgodba ne ponovi tudi vam!